Kupaju se u kapljicama krvi,
neujednačenim ritmom klize
niz kabanicu šapata
u penušavost neistraženih uzdaha,
nepokoravajućim odjekom
plamte, nadimaju se
nadama u praskozorja žudnji,
dube kamen plavoga svoda
i neposramljeno plešu mlečnim putem
po svemirskom svitku ljubavi.
Pesem je kot definicija strasti, poetična in rahločutna, v tem iskanju izražanja notranjih občutij je strastna, ne toliko navzven. Čestitke,
Ana
Od znotraj, navzven - hvala, za čestitke.
Lp
Vertigo
ta pesem je v bistvu kar nekakšno razkritje. bolj kot iskanje, je že znana pot - meni tako deluje
o vrhunskosti toka razvoja in spoja, pa mislim, da ni potrebno izgubljati besed
za v pesnikovo sveto knjigo
Bravo še jaz in
lp
Poslano:
06. 10. 2012 ob 15:53
Spremenjeno:
06. 10. 2012 ob 16:04
Hvala, ruj.
Tudi že znane poti so veliko več vredne, če pri ponovnem sprehodu, odkrijemo še kaj vredno odkritja. Enako je tudi s knjigo, tisto osebno, ki jo vsak dan izpisujemo s svojimi dejanji.
Lp
Vertigo
ja, moram dopisati, da nisem misli znane v smislu - že videno, ali kakorkoli v smislu, ki bi znal znižati vrednost tega "sprehoda" - ravno v tem je čar - preobrat !!! - velikost pesmi - bolj kot nas poezija razširi, bolj prihajamo do tega, da se (že ves čas) sprehajamo po isti pesmi. da na ponovnem sprehodu skozi njo "stvari" vidimo drugače-isto je znak, da gre za prvovrstno poezijo (ki že zna cveteti ;) in nam odpira nove popke ...
res čestitke.
Saj sva se razumela. Hvala, ruj, za komentar.
Vertigo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vertigo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!