Kako bodo zvezde na nebu,
ko pa v megló je natkan
moker okus po kostanju
in zrak je solzán
in zarje so slane postale,
zato v starem panju
so mravlje že zdavnaj pospale ...

Kako bodo zvezde na nebu!
Zemlja nič več ne ponuja,
zaprla oči je pred zimo,
narava je mrzla in tuja,
še gobe so skrile baržunasta lica,
ko grize tišino
jek sovjega klica ...

Kako bodo zvezde na nebu,
ko pa med nama so reke,
potoki in morja,
in nadnaravne prepreke
in davna obzorja -
kako bodo zvezde,
če se za roké ne drživa
in če vse prelépo,
kar dalo je leto,
pod zemljo počiva ...

Aleksandra Kocmut - Kerstin