Temelji se tresejo

misel o izgubi boli

čeprav izgube sploh ni.

Misel je strah.

Pluje v dnevih, ki še ne obstajajo.

Strah tke prihodnost, kjer se bolečine porajajo.

Pritegne vse kar ne želim

ne pušča uvideti zakaj sploh živim.

Premor

Popolna praznina

Odpuščanje

Rodi se milina

Objem

sebe in svojih sanj

zdaj vem, da pot boleča bila ni zamanj.

Iz teme rodi se spoznanje:

uvidim kdo sem – kaj so moje sanje.

V temi ogenj vzplamti

skuri vse staro in ustvari se prostor v katerega sedaj vstopaš ti.

Učim se zaupanja svojemu dahu

izkušam predajo telesu in glasu.

Vse kar moram biti sedaj nisem več,

vse za kar se boriti naj odide proč

Jaz le dopuščam, da pride kar je

zaplešem, prepuščam se luči, ki vse to že ve.

Zakaj bi borila se še proti sebi?

Zakaj se obsojala živeti v bedi?

Zakaj ne uvidela svoje lepote?

Zakaj ne vrednotila svoje dobrote?

Sprejemam se danes - sprejemam zares

svojo drugačnost in svojo vizijo

svojo ljubezen in svojo misijo

sprejemam se danes – sprejemam oboje

svetlo luč in temačnost

s katerimi le v sožitju

nova doba klije.

metkafisica