Nisem ga spraševala,prisežem nikoli zasliševala in zmeraj mu svobodo dala.

Verjetno je bila to napaka,ampak kar sm počela jaz ,tega  ne dela vsaka.

Šla sm čez svoje meje in ponos pozabila.Zakaj? Zaradi ljubezni,ki sem jo do njega odkrila.

Vse sm oprostila,sam za to k je blo najlepše ko zjutraj v smehu sva se prebudila.

Črn scenarij,nisem vedla zakaj?! Samo sebe krivila,iskala napake,sem jih sploh kaj nardila?

In zdaj več ni pomembno zakaj..Pustil je..hotel je in to zbriše vprašaj.

Sva bila že lep čas on deadline in takrat si tega nisem priznala,u bistvu sm to ne dolgo nazaj spoznala.

Zdaj..zdaj je čist vse drugače.Ne spoznam se več.Lahko se smejem,se z drugim grejem...

A sej veš, ne sodi knjige po platnicah. In ta nasmeh na ustih,to je le igra,ne želim pokazat da boli,

da ga več ni.

Njegovi dotiki niso isti,on je bil drugačen,ob njemu mi je dih zastal že, če je samo ob meni stal.

Brez besed,le s pogledom,povedal mi je stvari več kot milijon,ki sva jih poznala le jaz in on.

Vse emocije,vsa strast,je bila povezana z nitjo prijateljstva,povedala sem mu lahko čisto vse,poslušal me je!

Še zdaj,ko se zbudim,pogledam levo stran,če so le sanje ali ga res več ni..zdaj tam le še praznina leži.

Life goes on,ja vem, ampak mi še mal nagaja misel da bo namesto njega, zravn mene zdej hodu on.

Je bil on in bla sm tut jaz..Sva bila kdaj midva? 

TinaLaCarlina