
Leziva med mehke trave
tja na rob gozda kot nekoč
in pustiva soncu naj se dotika najinih lic
ptici da zapoje nama svojo pesem
glejva v nebo in štejva oblake
prosim pusti mojo dlan
naj sanja v tvoji
položi glavo tu na prsi
in počasi prav počasi
zapriva oči.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!