Kaj res ljubezen kar odleti,
Kot orel v višino,
Kar je bilo
In kar še tli,
Odtisa nič ne zapusti,
ne v zemljo , ne v glino ?
Kaj ogenj res kar dogori,
Kar včeraj bil je plamen,
Je danes siv, hladan pepel,
Ki nič ga več ne vname ?
Kaj res sijaj v očeh kar izgine,
Izbriše se toplina v njem,
Kot blisk posveti,
Utrne se in mine ?
Kaj res toplota v roki
Se v hlad naenkrat spremeni ?
Kaj res postane kar čez noč hladno,
kar grelo včeraj je v temi ?
Kaj res poljub mehak,
Čez noč se posuši,
Da ustne presušene,
Po vodi koprne v temi ?
Kaj res pomladni vonj,
Ki kožo je preveval njej ,
V maju, kar izgine ?
Kaj res napoj , ki pil sem ga v nočeh,
Se izsuši, zapisan le v spomine ?
Morda, je res, nikdar ne vem,
V čem misel se napaja,
A tisti slan okus po njej,
Na ustnah mi ostaja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brainstormer
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!