1. Jutro je umito,
srce polno upanja.
Nov dan.
Pridi v moj objem.
2. Življenje, je kot travnika
en sam velik cvet.
A znati moraš za seboj pustiti
grenčine in srca bolečine.
Pozdravljen, M. Vesela sem, da si se pridružil(a) našim vrstam, tako v domačem okolju od koder izhajava, kot tudi na Pesem.si. Dovoli, da malo pokomentiram tvojo pesem. Vsebina nakazuje, da si razmišljujoč, občutljiv človek in se želiš skozi pesmi temu primerno tudi izražati. Pri tej pesmi me zmoti oblika , zakaj zaporedni številki, zakaj razmik vrstic in rima, ki je posiljena in klišejska. Tudi rabo ločil malo premisli, zakaj tista vejica (Življenje, je kot travnika en sam velik cvet)? Mogoče bi bilo dobro, da preden objaviš, pesem nekoliko umediš, kaj praviš? Pa brez zamere. Čakam tvoje naslednje pesmi.
Lep pozdrav
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: martincek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!