Beg
Ne pojdem spat,
ne zapustim budnosti,
nočem v črne sanje,
ki me prebujajo v noči,
nočem krike izpod zaprtih vek,
ne premikanja od nespečnosti,
kot bi bežala pred steklo lisico
ki bi se naselila v moj dom
in grizla do poslednje kože,
ki je še ostala cela.
Ostanem, a morala bi iti,
morala bi zbežati,
a kam?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 28. 09. 2012 ob 02:43
- Prebrano 506 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 121.29
- Število ocen: 6
