Razpet med svetlobo in temo
med mislimi ki so črne kot oglje
in izmuzljivim upanjem tečejo dnevi
dnevi ki so ena sama žalostinka
ki preveva te hladne sive zidove
in polni prsi z nevzdržno tesnobo
ki pritiska in izpija življenje
požira še zadnje drobce moči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!