Veter je v svoje naročje vzel mojo pesem
zabrisane črke katere so vpijale solze
so nemo molčale.
Raztresel jo je po ravnicah,
po vseh zaprašenih kolovozih,
po zaraščenih poteh močvirja
.
.
.
.
Skril za vse večne čase pred menoj.

V zvezku sem obrnila nov list,
še povsem prazen, čist.
.
.
.
In zapisala
izgubljeno pesem.

Irena Trček