danes ob 17.23
natančno takrat
ko se je v mojem fokusu pojavilo
obnemelo poginulo truplo velike sive vrane
0,7 m oddaljeno od stebra električne napeljave
sredi deželnega polja
v strnišču požete konoplje
mlahavo motno cunjasto
samo rahlo pretopli vetrič ji je mršil perje
takrat
točno takrat je bil čas
da končno napišem črno pesem
ki me čaka
ampak je nisem
cesta je bila ravna
sonce je zgoraj pelo
in še veliko sivih vran je hotelo
poleteti mimo mene
Ta natančnost, opis trenutka, v katerem se pojavi navdih, v katerem je prostor za črno pesem, prikroji mrtva siva vrana, in zaradi svoje mrtvosti pritegne pozornost pesniškega subjekta za vso okolico, v kateri se nahaja. Tako se pesem ne more zgoditi (ne tista, ki je bila "mišljena"), ampak zgodi se pesniški opis trenutka, ki je pobegnil (k mrtvi vrani) in ta je, očitno, dovolj zanimiv za pesem. Vrane pa seveda lahko dojamemo tudi kot simbol za pesmi. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!