SVETLOBA
kot da se zmore razliti povsod
in prostor se pred njo razgalja
A ko se razmahnejo barve
je svetloba zmedena
Če imajo dovolj prostora
se barve razblinijo do črnine
Takrat postane svetloba nemočna
Prostori se krčijo
spreminjajo oblike
svetloba ne zmore slediti
škripanju vogalov
Črna jo ujame
vso ujame tja
kjer lebdijo svilnati trakovi
Ko hoče, da so redeči
rdeči tudi postanejo
Če hoče da plapolajo
svetloba zapleše
in plapolajo
Črna je neskončna
hoče še rdeče
hoče divje trakove
hoče vse
vso svetlobo
vpija jo vase
in edini odbleski se ujamejo v očeh
Le v očeh so žarki
ki zmorejo odsevati ta silni ples
Tako svetloba
ko se črna utrudi
zmore znova sestaviti barve
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!