na poti v rovte, zamaščenec, te je

prehitel moj ostriž: žima mu poje

kot struna, a kaj bi to! v rim gre,

po grenko kremo zate. zapoj mu!

danes joče sonce in otroci so kakor

žive čebulice: ribe jim pipajo gnide

z lasišč. daleč od ponorelega sveta

diši podmornica, vsi smo presneto

nasoljeni. v sečovljah je urh spoliral

sonar in posvojil netopirja, diagoras

pa nima več stopal. urar mi liže uho:

poskakuj, dani, a ne pozabi na rane!

Dani Bedrač