OBJEM SVETLOBE

OBJEM SVETLOBE


na večer enaindvajsetega rojstnega dne /

je Sundari izvedla v miru nekaj asan /

Nato globoko sprostitev z mantro So Ham /

zavestno dihanje je tokrat prešlo v samodejno /

Globoko popolno zadrževanje /

naposled v popoln mir telesa in duha /

Šum srca se je upočasnil /

odprlo se ji je duhovno oko /

Osuplo zrlo v svetel krog /

 

ta se ji počasi je približeval /

 

Objem svetlobe bil je neizmerno nežen /

zato se kmalu je predala /

Nevedna se je spraševala /

kaj doživljam −kdo je ta skrivnost /

Nenavadni svetel gost /

kako naj te pozdravim /

Pomislila je le na mantro Om /

spoznala da že namen je izpolnitev /

 Ni potrebovala misli ne besed /


v svetlobi začutila je prisotnost milo /

 

Ko nežno jo povzdignila je nad telo /

nudila topel ji občutek je zavesti bistre /
Izvedeti želela je resnico /

skrivnostni gost se ji pokazal je/

V podobi božji /

zanetil  plamena je v srcih združenih /
Združila sta plamena se /

združili sta se duši /

V srcih ljudi − živali − kamnin /

 

gorel ta plamen božanske je ljubezni  /

 

Drobna iskra se ji je nekoč /

spustila iz neba /

Utrnila izvirno likovno je idejo /

zdaj spoznala to je dimenzijo/

Čez nekaj let ko mati bo postala /

zaznala bo podoben žarek ob spočetju sina /

Odvrtel se filmski je trak /

kot domine pred njenimi očmi /

Odvijali so se dogodki drugih ljudi /

 

s svojimi dejanji jih je povzročila ne da bi slutila/

 

Doživela je vizijo vodne lilije /

ko rojena bila iz blatnega je dna /

Popolnoma nevedna rastla je navzgor/

naposled končno je spoznala pravi obraz/

Ko na gladini odprla je svoj rožnati cvet /

predala  je svoj vonj lepoto soncu /

Svet bil je na gladini svet /

pokrajina se je bleščala v sončnih žarkih /

Ob robu jezera pa vitke jelke /

 

 

zaplavala  v svobodi je kot beli labod /

 

 

 







 


Poklonila se je učitelju /

ki žarel v božanski je svetlobi /

Sedemkrat ga je obkrožila /

nato se mu je vdano priklonila /

Prosila je naj podari to védenje vsem /

ki spoštljivo Njega ljubijo in Njo /

Zbranim učencem je dejala /

da imajo pred seboj Boga /

A ga ne spoznajo /

 

zanima jih samo materija/


Preselila se je spet v svetlobe objem /

čutila je radost nevezane ljubezni  /

Prežemala celotno je vesolje /

v resnici blažene popolnosti /

Poslušala najlepšo simfonijo /

prepoznavala zakone je narave /

Zdaj sama bila je

v središču ljubezni /

Na enaindvajseti rojstva dan /

 

 to vedenje je v dar prejela /

 

 

 

 

 

Svojega gosta je v mislih goreče prosila /

kaj zgodilo se z  njo bo  po smrti /

Da bi ji bilo dano to vedenje prenesti /

živeti z ljudmi ki jim bo dajala /

Zavedala se je da vse je skrito /

a prva želja ji kmalu bila je obujena /

V trenutku ko spet bila je v telesu /

iz nog se ji nenadoma začela dvigovati  je meglica /

In nato postopoma iz celega telesa /


 

nakar se znašla je pod stropom sobe /

 

V  kot iz meglice telesu bila je/

ko  pogledala je znotraj  v telo /

Bilo je votlo mlečno belo /

z drobnimi kresnicami /

Premikala se je z željami /

kar skozi stene in nazadnje v temo noči /

A tukaj začutila je vpliv sile /

ki jo potegnila je navzgor /

In znašla se je v predoru /

 

kot bi potovala v svetlobnem žarku /

 

Z veliko hitrostjo se gibala je navzgor /

nakar pa v daljavi je zagledala žareč izhod /

V tem trenutku se je zbala /

da bi prehod tja pomenil fizično slovo /

Ko se je odločila /

da bi raje se vrnila /

Začela se je ustavljati /

nato jo sila počasi povlekla je nazaj /

Nevedna se je spraševala /

 

kako ji bo uspelo se združiti v telo /

 

A ko se je približevala /

je vodeno in brez težav zdrsnila vanj /

Čez nekaj let bo/

opazila v knjigi svoj opis /

Osupla bo spoznala /

da živela je že prej /

Da bil je res dogodek pravi /

ko pri učitelju joge je prosila /

Da še enkrat bi rada se rodila /

 

ljudem resnico življenja bi budila /

 

 

 

 


Po spoznanju so se dogodki /

v njenem življenju odvrteli kakor vulkan /

Vulkan ki je pravkar izbruhnil in osvobodil /

svoj goreči jaz svobodi na plan /

V življenju pričela je novo poglavje/

zapustila je blatno dno nevednosti /

Zaživela je svoj pravi obraz /

kot lotos cvet sprejema svetlo sonce /

Zdaj skromno zre v zvezde neba /

 

 

 v njih odkriva veličastje vsega /

 

 

My Choice - Mozart

Piano Concerto #21

http://www.youtube.com/watch?v=tLCPyHT-dtM&feature=related

Mindus

Mindus

Poslano:
08. 03. 2013 ob 23:44
Spremenjeno:
09. 04. 2013 ob 10:48

Tiskana izdaja v zbirki Kamal - Objem svetlobe,2012...

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Mindus
Napisal/a: Mindus

Pesmi

  • 24. 09. 2012 ob 18:31
  • Prebrano 838 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 114.04
  • Število ocen: 5

Zastavica