SPODREZANE URE
V trenutku,
ko spodrezane ure
izdihnejo v poslednjih krčih,
treščijo melanholične violine
v vrtince samomorilskega listja
in od pisane množice jadralk
ostanejo le trdožive preletalke.
Kostanj s svojimi bodicami
neusmiljeno naluknja
sentimente poletja
in v nama zakrknejo
vrelci žuboreče radosti.
S telepatijo prikličeva
temnosrajčno oblačje,
da nama prilepi dlani
na trudne, izpite oči.
Na razmajanih pručkah
iz zbledele Atlantide
kameniva v oddaljeneža,
ki sta oklofutala jutri.
Poslano:
23. 09. 2012 ob 11:07
Spremenjeno:
23. 09. 2012 ob 15:29
Me je spodrezala....leeeepa....
LP, M. :)
Upam, da si znova pognala : ) Hvalaaa!
lp, marko
:)....sem....in tudi malček drugačna je lepa...
Lep pozdrav!
M.
: ) ma se je še malce spodrezala. najbrže mi bo sedaj le obstala : )
lp, marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
- 23. 09. 2012 ob 10:40
- Prebrano 1057 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 594.22
- Število ocen: 15