Pisalo je pred leti, da so imeli nekateri tudi 5 do 20 funkcij, pa so menda vseeno težko shajali, četudi so vse te funkcije bile dobro plačane.

Sicer je pa tvoj aforizem resničen

ni ne vem kva aforizem, ampak vseeno hvala.

lp

nekatere stvari ni potrebno zavijati v mentalne konstrukcije ... mahinacije in sploh se iti intelektualne aerobike ...

nekatere stvari se pove direkt.

zato je ta karkoliže na mestu!

lp

ja vseen je mal nerodno zapisan. naslov mi je pa všeč, ker se rima.
 svet - skret.

lp, pišmeuhović

zapis ostane tam - je le za odriv. tako je tudi s poezijo mislim ...

poezija se bere, ne posluša. se stopa v prostor pesmi, v enkraten čas. v enkratno potovanje, ki mora biti osebno. unikaten stik.   "prazen" list s pesmijo - bralec.

drugo vse je pesmaričkanje ... :) s spoštovanjem

Bagonovski ;)

ja, široke teme si načel.
se strinjam z list-bralec + tišina in praznina. tudi sam sem prišel do tega.
da ni pesmaričkanje, se mi to zdi nujno, ostalo pa ne več obvezno.
velikokrat vidim, kako neko branje postane gledališče, obred, maša:
imamo npr. pesnika, ki ima ime, ki s svojo prezenco ter interpretacijo "proda"
pesem, ki je uboga. sam ne padem na to. in so mi takšna krtačenja, s spremenjenim, privzdignjenim ali npr. duhovniškim glasom, tuja.
čeprav si mislim: naj uživajo, če jim paše. tako mislim: veliko slabih pesmi in ambicioznih poetov se tako dobro proda in prodaja .
ne rečem pa, da v kakšni uspeli predstavi močnih pesmi, (ki stojijo tudi same zase) ne bi užival.

lp


 

hja... :)

niti ne želim preveč vrednotiti nobene pesmi. se pa da opaziti, da so pesmi včasih le imena. to je škoda. izguba energije ;) tudi sam sem že bral naglas, in moram reči, da to ni to, seveda zame. pesmi bi recimo bral naglas ... tiste, ki pridejo skozi spontani govor. mislim, da moment, ko se pesem iztisne na "papir", nosi transcendentalno dimenzijo ... besede jo le zadržijo. so manjše kot so.

saj ne, da poslušanje (dobre) poezije ni fajn ... ampak atmosfere (ki jih znajo prirediti, hvala bogu za izjeme) meni pač niso. nič slabega ne mislim. poezija (se mi tudi zdi, da) ni mišljena za lastno ponavljanje ... bolj si jo prestavljam kot kolesje v posamezniku.

recimo, da je pravi namen poezije spraviti vse (tu mislim druge, bralce) v poezijo, ampak ... (poezijo - ne pisanje pesmi)   in ne njeno opevanje in hvaljenje. - to lahko s časom postane prava nadloga.

recimo pink floyd - the wall

ja, podobno gledam. me pa kar mika, da bi se ob teh temah pesniško razpredel.
morda se v kratkem bom, vendar me ta hip preganja neusmiljena
peščena ura.

lp