Zanimiva struktura verzov, kjer je lahko nadaljevanje prvega v naslednjem, ta pa je hkrati začetek nove, neodvisne misli. Deluje malce zagonetno, vsekakor drugače, kot če bi bila zadnja beseda prejšnjega verza ponovljena kot prva v naslednjem. Bralca napeljuje k različnim verzijam prebiranja pesmi in z vsakim najde nove mentalne slike in pomene. Tudi vsebina pesmi je kot (za človeško življenje) večno vrtenje mlina, ko voda curlja z ene lopatice na drugo in daje videz živosti kolesa. Občutek prelivanja.  Čestitke,

Ana

Hvala za komentar, Ana. Spomini iz otroštva so vedno fina snov za pesnjenje (sem pisala po dolgem času).

Lp,

Nina