Kot porcelanasta punčka
Sem stala pred tabo in
Vdihovala dih tvoje bližine

Sprejemala sem svetlobo
Tvojega odseva in ti si
Napolnjeval mojo praznino
Z upanjem po novem jutru

Tako kot se travnik počuti
Srečen s količino rož
Cvetočih na njem,
Sem se jaz počutila od tebi,
Ko sva se z roko v roki
Sprehajal pod zvezdami

Tako kot vetrni piš
S svojo močjo zlomi
Cvetlično bilko,
Tako si to zlomil mene s
Čarobnimi besedami in
Ne izpolnjivimi dejanji

In tako se počutim sedaj,
Kot porcelanasta punčka
Brez kančka duše
Utapljajoča v lastnih mislih

Pa ti … ?
Si srečen sedaj … ?
[center][center]

Sandra