Čakam trenutek,
ko misli se obogate z besedami,
ko polne so misli o trenutkih,
ki jih moram prehoditi,
gola in bosa v razmišljanju
o danes, jutri in še.
Nadenem si copate,
da me ne zebe v noge,
da korak naredijo bolj topel,
da mehka bo hoja
in moja beseda bolj topla,
tebi, ki zdržiš mraz brez copat.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!