čmrlji v moji glavi so pomrli in sluzasta

tema si je poiskala novo voljno žrtev! a

gladka, prijazna jegulja še vedno sega

od mojega divjaškega srca do zvezde

severnice: tam se napoji s kvarki in orgoni,

ter kačasto švigne nazaj skozi črno luknjo

v plastificirane, blede sanje vsakdanjih ljudi.

električna je, ta moja jegulja: v gobcu ima

žarnico in v lobanji rentgen! ker nimam več čmrljev

in mastnih mlak v glavi, bo njeno bliskanje glasnejše

in v  srca plašnih bo bolj silovito brizgnila svoj sok.

Dani Bedrač