
Ne moreš seči
do ihte puhteče biti.
Pod svetohlinskim blagoslovom
ji prebijejo spone
vmesne dimenzije.
Prehodni dom
za duše. Pošasti
za tiste brez nje.
Prosojni in slepi.
Pod vsemi žavbami
se skriva ista tragikomičnost.
Prekletstvo smisla.
Pred durmi je človek,
ampak kje
je hiša?
ne moreš seči?
škratek?
Pa ta bit mora biti "krvaveča"? Se ne bi dalo najti kaj manj klišejskega za - pazi - še boljši kliše hehe - "ranjeno dušo"). kaj originalnega, presenetljivo udarnega?
Opa, hvala za opombo.
Pa tudi ta kliše bi se dalo s čim zamenjat, res je. :)
lpt
Pred durmi hiše telesa, ki je kraj ali ulica nastanitve stoji človek oseba s priimkom in imenom. Človek ni telo, tako kot vsak ve da ni avto, kdo pa ve da "avto" pomeni "sem-lasten", torej vsak človek v avto-domu prevaža dušo, ki je božanska Bit...kdor ne ve je upravičeno v težavah...
Bravo, Evelyn dobra v razne sfere segajoča pesem, čeprav se zdi, da govoti (le) o izgubljenosti in prepuščenosti samemu sebi na poti iskanja smisla. Posebno dobro metaforo si našla in ja, deluje: ihta puhteče biti!
Čestitam!
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Evelyn
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!