Na pogorišču
Prekleto bodi življenje ker mi vse vzameš
daš in iztrgaš iz rok nato pa zreš vame
kako čepim na pogorišču zlomljen in sam
brez tople besede brez vsakega upanja
pa komu mar a ni tako življenje
komu mar ko je človek ruševina
saj se vsak dan kje zlomi srce
pravzaprav nič novega mar ne.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 17. 09. 2012 ob 15:44
- Prebrano 770 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 187.2
