VOLIM IH
Volim ih, zvukom ponoćnih pomama,
snagom lutajućeg ognja mašte
sa prepunim naručjem sunca
na marginama tuđih shvatanja.
Volim ih, nemilosrdnošću nesanica
toplinom pustinje po kojoj
ne liju kiše zaludnih reči
od zbunjenosti do zaljubljenosti
i ne množe smrti dalekovidosti.
Volim ih, i kada mi rasparčane ptice rugalice
otkriju naličjem urlika
po lavirintu praznine
u podnožju sudbine.
Volim ih i sa njima drhtim,
kao u čeljust krvožedne vučice
uhvaćen ljubavni damar
vučijeg oka.
- lijepo ispisana unutarnja previranja fragmenata duše. Čestitam!
lp, vida
Hvala, Vida.
Raduje me da ti se dopada. 
Pozdrav
Vertigo
Zanimiva pesem, ki nakazuje subjekt ljubezni (v zadnji kitici), samo dejanje ljubezni (kako natančno, kako močno, kako posebno) pa natančno niza - zdi se, v neskončnost. Anatomija močne ljubezni, ki je stvar tistega, ki ljubi. Čestitke,
Ana
Poslano:
17. 09. 2012 ob 18:56
Spremenjeno:
29. 12. 2012 ob 16:51
Hvala, Ana
Upam, da se vsi strinjajo, da pesme zaslužijo toliko ljubezni.
Lp
Vertigo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vertigo
- 17. 09. 2012 ob 00:21
- Prebrano 1035 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 566.74
- Število ocen: 16