Bravo!

Sestavek, ki vzbudi razne variacije:

  Spoznam resnico, ona me pa nategne in zbriše drugam.

 rečem: Poznam te, Resnica, ona pa pravi, da nisem resna.

Resnica pravi, da je pravzaprav Zmota, ta pa da je Res.

hvala, ja z resnico je velikokrat križ.
saj ne, da nič ni res, ali da nič ne drži, samo ponavadi je vse veliko bolj zmuzljivo, kakor lahko dojamemo.  :)

lp

jah, je pa razlika tudi v tem, kako si to resnico predstavljamo. Kar malo smelo je napisati resnica z veliko začetnico in verjeti, da smo jo spoznali. OK, male resničice so nam lahko blizu, pa še takrat so tako zelo relativne, da je vseeno, ča bi jim nadeli kakšno drugo ime. No, važno je verjeti, samo, hudič je, če se šele enkrat prepozno izkaže, da je resnici drugače ime. No, odvisno od posledic ... marsikdo je srečen tudi v svoji zmoti. Pa smo spet pri relativnosti ...

  Zato je pa fajn, če svoje resničice ohranjamo zase, se zdi, da smo tako že najmanj vsiljivi ali na zunaj smešni. Šmentana muha! ;)

:)

 LP, Lidija

se strinjam s tistim o velikem R.
resnica je pač ena od tistih ponošenih besed, ki se pojavlja v nešteto kontekstih, od katerih jih je velikjo zmotnih.
takole: z ljudmi, ki mislijo, da je svet star nekaj tisoč let, z ljudmi, ki verjamejo v vstajenje od mrtvih, duše dvojčice, vesoljce... in podobne hokus pokuse, dialog ni možen.
ljudje smo čudovita bitja, ki imamo neverjetno zmožnost, da odpiramo usta, spuščamo zvoke, izražamo najbolj neverjetne ideje, ne da bi bile pri tem
prisotne najmanjše sledi mišljenja.
miselne kletke in plombe religioznih se zdijo kot šolski primer, kjer se to da
krasno preučevat. evo, za ponazoritev linkam enega loleka:

http://www.youtube.com/watch?v=Q8DDIe_2cHM&feature=fvwrel


obstajajo vprašanja, problemi - in obstajajo pravi odgovori, nepopačeni pristopi, ki lahko to zapopadajo. to je, mislim, resnica, oz. njeni približki.

evo še en primer, ki dobro ponazarja pomembnost razuma in jasnega mišljenja.

http://www.youtube.com/watch?v=Xx_ov2NiNo4



nimam nobenega problema, da bi rekel, da v tem posnetku C. Hitchens, ki upravičeno popizdeva,  govori resnico. razum je velikokrat nujen za sočutje
in nikakor ni sam po sebi hladen.
na primeru rabina je tudi vidno, kako so lahko možganske plombe škodljive.
razum je, kar nas dela ljudi - in če nam pobezlja, smo solatarji: iz ust nam letijo
vsakršne flance.


 

ja, absolutno (se ne morem bolj strinjat):

 ampak če rečem "Absolutno", to pmeni ekvivalent resnici. Resnico, svojo!, ima pa samo vsak sam. Fajn je, da se mu jo pusti in da ga, če jo vsiljuje drugim, nežno opomnimo :)))

* nežno opominjanje - tako, da se mu smeješ/da ga vzames v kakšen aforizeali satirično pesem/da greš preprosto mimo njega ...

ja, ta debata je šmentano obsežna.
spomnil sem se na besede cenjenega pesnika, ki je izjavil nekaj takega:
lepa je neumnost, dokler je le naša.

lp