Skupaj s prvimi verzi,
najstniškozamorjenimi,
sem nekoč upepeljil tudi vse
celuloidne priče,
ki so videle moje
aknasto obličje.
Upepeljil sem jih iz strahu,
da ne bi nekega dne pričali
proti meni.
Toda zdaj sploh nobena stvar več
ne priča o meni,
niti za, niti proti.
Zdaj sem brez zgodovine,
kakor ob rojstvu.
Zamorjen se gledam v zrcalo,
se mi spet delajo mozolji?
Bom tudi tele verze iz strahu
spremenil v pepel?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!