Ko so otroci-republike staršev Juge odrasli, so šli vsak na svoje. Takrat je nacionalni duh, ki je ves čas čakal zaprašen v kotu nezavednega sovraštva stopil na plan, otresel prah s sebe in dejal srbu: čas je da uresničiš veliko srbijo. Hrvatu je rekel: čas je da uveljaviš neodvisno hrvaško. Tako so plemena doživela katarzo v trebuhu BiH, posledice so strahovite. Srbi, ki so 600 let slavili "poraz na kosovu" so ga končno doživeli. Hleb ili Kruh? Vsem je svetinja in simbol blagostanja !

Že dolgo poezija ni namenjena spreminjanju sveta, ampak je tu zato da svet polepša in tvoja pesem, žal, mojega ni polepšala. Ker veliko pišeš, vidim, pa še o tem malo razmisli. LPN

modrina,

Svetovi se tresejo. Vedno. Spreminjajo se sami. Ko tega ne čutim, vem, da sem udobno zaziban v spanec, vendar zunaj teh svetov. Zato je iluzija biti udobno zaziban v katerikoli spanec, ker svetovi drhtijo, če si to priznam, ali ne. Višek energije gre skozi vulkan, tako tudi funkcionira poezija v moji glavi. Vendarle, oprosti: ne tolažim, ne popravljam, niti lepšam, morda komentiram; če pa bi te malo manj spoštoval in te malo manj imel rad- bi ti pa morda lahko lagal do ugodja. Bi ti to bilo bolj ljubo?

Težava tistih, ki jih oklepa "plemenska zavest" je nesamokritičnost, nevidenje, da imajo tudi drugi svoj prav. Moji predniki so srbi, a se sam nimam za srba, čeprav nikogar ne sovražim, pa naj bo te ali one nacije. Da, poštenost je zakon, kako težko jo je vzdrževati in uveljavljati pa veva oba, nemara vsak. Tvoja pesem je dobra, brezkompromisna, moti me le imenovanje "šiptar", no, če je izrečen v kontekstu lahko pristanem, pa vendar, zavoljo spoštovanja do slehernega...

Pri Radmanoviću, takšen kot je - brezkompromisen, me nič ne moti. Več me motijo tisti, ki nastopajo z "figo v žepu". Pesem je dobra! In - zakaj človek ne bi bil odkrit? Albanci - to je "izmišljotina" komunistov; kajti oni sami sebi rečejo Šiptari. Torej, ne vidim razloga, da bi to koga motilo...

Pozdrav vsem Vesolju!

Maki

Dragi Maki

Jaz bom še enkrat povedala isto - poezija in pesmi niso namenjene temu, da bi spreminjale svet. Spreminjajo ga tisti na vrhu in tisti od zadaj. Pesem bi v nas naj sprožila nekaj lepega, odziv, čustva, kar jih v meni ta pesem ni. In ker vidim, da Radmanovič veliko piše, je bil moj srčen nasvet, da naj začne pisati poezijo. Angažirana poezija je danes pase, objavljena samo še v Totem listu, za zabavo in morda v Pavlihi, kolikor ni nehala izhajati. Evo to je to!

Pozdrav vsemu Vesolju ali pa vsem v vesolju! LPN

Letos  (ali je bilo morda že lani?) je tudi recimo pesem.si organizirala recital angažirane poezije. In meni se zdi, da je prav potrebna tudi širša refleksija trenutka, da ne napišem kar iskanje resnice, umik izključno v osebno in zasebno je seveda čisti idiotizem.  In na žalost je zunaj umetnosti prav hudičevo malo prostora, kjer bi bilo to  mogoče, sploh zunaj raznih ideoloških front, zato je tovrstno pozivanje na omejevanje tematike poeziji ne samo idiotsko (po izvirni definiciji), ampak celo škodljivo.

Poteka natečaj angažirane poezije pri reviji Mentor, prispevke je treba poslati do 21.9.2012. Objavljeno na Pesem.si (natečaji). Glej, da ne boš zamudil roka. Lepo te pozdravljam in i želim vse dobro. LPN

PS. Ko se spoznava, si izmenjava svojo angažiano poezijo Oziroma, kar zdaj bom eno objavla zate, da ne boš mislil, da imam jaz kaj proti.

Hvala.

Jaz sem popolnoma nezamerljiva ovčka.

bojim se, da ne razumem te pesmi (zaključka), le da še  ne vem ali zato, ker se jo boljim razumeti, ali pa zato, ker sem butast.
če je moja bojazen na mestu, potem ta pesem ni angažirana oz.  je celo antiangažirana ?

glede splošne debate o angažiranosti pa pritrjujem bp-ju.
trditev, da je angažirana poezija passe, pa se mi zdi nezaslišana, huh!

lp

Pesem se bere kot se pesmi berejo. Vendar: v tej na koncu ni klanja, ampak pekovski izdelek: kruh, hleb, hljen, bread, Brot, panne... ni važno ime, kruh je kruh. Tudi ljudje so ljudje in pečejo dober kruh. Smo pa sprti med seboj, Bog pa kruh rad peče pri vseh svojih otrocih, v moji pesmi se je pač odločil peči pri Šiptarju, ker pečejo zelo dober kruh in svoje dece ne deli kot jih delimo ljudje. To je klasična pesem s happy endingom, ki pa se bo zgodil šele v prihodnosti, ko se bomo začeli zares spoštovati.

uh, sem si oddahnil, hvala. če bi jaz to napisal, bi konec najbrž tako zastavil,
da bi se nedvoumno brala na način, kot ga razlaga tvoj komentar.

lp