Besede niso dovolj.
Je mehka okroglina, ki me obdaja.
Je temna, nedoločljiva svetloba.
Sta modrina in črnina,
ki se prelivata, polzita druga v drugo
in valovita za mojimi očmi.
Je lebdeč občutek pomiritve.
Besede povzemajo,
opisujejo
in se mučijo
v sivem hrepenenju.
Besede hočejo biti
in obstajati
in živeti.
Včasih se zložijo tako,
da zavibrirajo,
da se obarvajo,
da skoraj zaživijo.
Tu in tam dobijo moč
in zaigrajo občutek
dosežejo vrhunec
in se izpraznijo.
In nas izpraznijo.
Okrevanje
v brezbesednosti...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MOMO
- 14. 09. 2012 ob 16:10
- Prebrano 771 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 241.58
- Število ocen: 9
