Še kako zgovorno:

Hlad poseda.
Med hrustancem korakov.
Dokler mu ne razpadejo kolena.
 

Je pa pesem,  ki je ne smeš oz. ne moreš preleteti, moraš jo užiti počasi in razkrila ti bo nokturno, četudi ne ob sedmih.

lp, ajda

Pesem se me je dotaknila: premišljene in filigransko dodelane figure, ta verz, ki ga je izpostavila Ajda, se mi zdi vrhunec in pravzaprav nadaljevanje nekako prej omili njegovo moč, kot jo podpre. Kaj meniš?

Lp, Ana

Hvala Ana za komentar. Mogoče bi bilo res bolje, če bi naslednja dva verza črtal, toda menim, da zadnja kitica o času, ki se bo zgodil poletju, mora ostati, ker se mi zdi, prej se (privoščljivo) opazi čas, ki "odteka" drugim, kakor nam samim.

Prav imaš Ajda, je pravzaprav nokturno o nas in ne le o koncu poletja (ob sedmih). Sem vesel, da ti je bil všeč.

Lp,   albin

Albin, super, pravo stvar si izbrisal ... in zdaj ostajamo v nokturnu, v katerem nas postranske stvari (smetarji itd.) ne zmotijo, ko tehtamo svoj čas.

Lp, Ana

hvala :)

lp,  albin

Čudovita pesem, Albin:)

In kako zelo se strinjam z zgornjimi komntarji, zares nokturno o nas samih:)

Lp, Lea

Hvala Lea, tudi tvoj jesenski nokturno je čudovit.

Lp,  albin