imam krivo cisterno, bobke, satelite …
in nedvomno sem bil veverica
zdaj se spreminjam v meduzo

rosa bo slana

število neprisebnih se povečuje
opoldne z grabljami
ometam pajčevine sonca

tla se dotikajo neba
smrt bo priskakljala iz savne
skozi ponošeno ograjo

sveže obrita svetloba me bo sprala
spredaj bo rit
treba se je podelati

vsekakor bolje
kakor  lešniki
ki v bobnu pralnega stroja
kontemplirajo ubežno hitrost

medtem ko pijani znanstveniki
pritiskajo na gumbe
in se bahajo kot sadistični otroci

ki so pravkar ujeli
močerada
 

Srečko Luštrek