
Bil je začetek pomladi
in bilo je sonca polno poletje
na duri pa trka jesen
v prsih divjajo mi viharji
pol leta že oklepa me tesnoba
dnevi kot utrujen so korak
noč kot večna agonija
nasmeh le redko pride na obraz
oči pa polne so grenkobe
na nebu perutnice črnih vranov
in kam odšla obljuba lepšega je jutra.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!