dobra ...

 predlagam rahle popravke

Iz  napol zaspanega brezna praznine,

iz vrtinca samote v pogreznjenem življenju

si naščuval črede vsemogočnih besed,

naj porušijo ograje lahkotnega utripa,

in izorjejo še vedno tople brazde zaupanja …

Besede, ki so trosile lažne privide

 in (so) kot strele švigale nad glavami ničesar slutečih

vse tja do pogleda izbranih,

kot dolgo pričakovani dež za suha srca,

ki se lahko vžgejo v tem, 

vsem nam danem času, kjer

niti smrt ne pretoči krivde v luč.

LP, Lidija

Hvala, Lidija, za pozorno branje.

Me zanima, kaj lahko pustim praznote, mi se zelo dopade tale beseda :) Saj je pravilno, kaj ne? in še potem imam vrtinec samote...pa mi lepše zveni, ali je to samo tako meni, ki se še učim, pa v slovenščini včasih pišem po zvočnosti in odmevu besed!?

Lp

Vertigo

lahko pustiš ... napisala sem tako, iz sebe, meni zveni malo nenavadno ... ne vem, kar pusti, če želiš ( - beseda je prava, vendar dosti redkeje uporabljena  v takem kontekstu, ko je tvoj ...)

  :)

  Lp, lidija

PS: drugače pa, zelo občutena pesem, ki s svojim ritmom pelje na razna polja čustvovanja in v razne zgodbe, po naši  izbiri, čeprav si ti vanjo vrezala svojo (oziroma zgodbo pesniškega subjekta). Pesem, kot veliko tvojih - precej intimna, nabita s čustvi, a rahločutna in nevsiljiva, z obveznim učinkovitim zaključkom.

Lidija, hvala, res mi veliko pomeni, še posebej ker je pesem v drugem jeziku.

Meni so zelo ljube besede, katere niso prisotne v vsakdanjem pogovoru in, če bom še naprej pisala v slovenščini, se že zdaj treba navaditi. Uh, tole pa zveni kot opozorilo, čeprav ni.

Ne enega, več nasmehov si mi narisala z oddanim komentarjem glede pesme.

Lp

Vertigo