Sedim.

Stene so prazne

in v moji glavi zeva praznina.

Dan za dnem dežuje,

pere madeže napak.

Nisem vedel,

da znam preštet' vse od a do ž,

ne da bi se spomnil na črke začetkov.

Nisem verjel,

da lahko gledam drevesa,

ne da bi me spominjala na njihove liste

v tvojih laseh.

Slišim dež.

Kako kaplja na bele prodnike

ob moji hiši.

Čutim njegov mraz, ki mi umiva telo,

da bom jutri

ali pa mogoče dan za tem

lahko stekel

mimo tišine in dežnih ploh.

Gasperrr