NISVA ANGELA
Na osojni strani sveta
se ne spreletavajo
jate kerubov in serafov,
tam samujeva le midva.
S trepalnicami strgava
roso z jutranjih trav
in suhoparno preštevava
krdela oblakov,
ki vriskaje rajžajo mimo,
tja v oddaljene kraje,
kamor ne bova nikoli odšla
niti v sanjah.
Saj midva ne smeva sanjati,
saj midva ne smeva spati.
Najine noči so razsvetljene
z gromozanskimi zvezdami
in naju mrazi,
tako prekleto mrazi,
da drug drugega zavijava
v goličavje svoje alabastrne kože.
Preplašena prisluškujeva
zamolčanim skrivnostim
in potlačenim željam, izgubljenim
v blodišču neizkopanih rovov.
Le malokdaj nad nama zaokroži
črna pikapolonica z rdečimi pikami,
ki naju posuje s sončevim prahom,
baje naj bi prinašal srečo.
A kljub temu še vedno ostajava
v tej senci spominov,
za rešetkami upanja.
Poslano:
10. 09. 2012 ob 18:16
Spremenjeno:
20. 09. 2012 ob 03:32
V takih čutenjih nisem rad, se je pa dogajalo, zato vem, sicer pa si jih dobro opisal. Navsezadnje je somračje najbolj magičen del večera ali jutra, ker se dogaja PREHOD.
Poslano:
10. 09. 2012 ob 18:31
Spremenjeno:
01. 07. 2013 ob 14:39
Svit, Hvala za dobrodošel komentar. Naj čim več pikapolonic poleti nad tvojimi dlanmi.
lp, marko
Poslano:
10. 09. 2012 ob 18:43
Spremenjeno:
01. 07. 2013 ob 14:39
Naj tako bo.
Odlično, Marko!!!
Glede verza s pikapolonico sem ti želela predlagati, naj tisti zadnji stavek ostane v zraku. Saj se čuti iz prve tri vrste, da gre za trenutek sreče. Drugače, zelo senzibilno in čustveno!
Le malokdaj nad nama zaokroži
črna pikapolonica z rdečimi pikami,
ki naju posuje s sončevim prahom,
baje naj bi prinašal srečo.
Neda, hvala za komentar.
Mogoče imaš prav, bom še malce razmislil : )
lp, marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
- 10. 09. 2012 ob 12:57
- Prebrano 1228 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 716.92
- Število ocen: 20