MENADE
prsla noći mrč
prozirom klizeć’ u ruj
čokote ozlati srč
i grozda osinji zuj
plodom opijanjen šeta
dirka mu srebra gleđ
pa rumen zreloga leta
izbi gola k’o žeđ
niz šake cede se kapi
za našu pev vedrinom
meda i žuči što hlapi
pune se pehari vinom
ni reč ni stih ni zvuk
bolje ne speva srž
koliko bordo muk
u čaši ohlađen sprž
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
- 10. 09. 2012 ob 10:22
- Prebrano 687 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 250.3
- Število ocen: 6
