noči bodo bele in silhuete na tvojih zavesah

bodo spominjale na težke, izpraznjene veke:

zaspane zvezde se bodo kot mežikajoče ribe

tihotno potikale po steklastem, mrzlem nebu.

v kopalnici bodo izparevale sanje o moških,

o njihovem vonju in o veseli neodgovornosti;

sanje o toplih otroških glavicah in o brokatu

tiste poročne obleke, ki si je nisi nikoli nadela.

solze bodo brez odmevov in zaigrana vljudnost

bo edina skrb tvojega skrčenega srčnega ožilja!

dnevi bodo le igra steklenih biserov, prazni nizi

starih kart za pasjanso na jedilni mizi za enega.

sveta jaz nisem ljubil in ne mene svet, je zapisal

pesnik, a naj bo viteško slovo! vsaj to. če že ni več

vsebine, naj vsaj oblika zdrži pritisk tiste strahotne

nemoči, ki preveva zadnje trpke in žaljive besede.

Dani Bedrač