Krokodili,
ki nikoli ne jokajo,
pajki, ki dobijo bolečino,
brez da bi vedeli vnaprej,
solze ki ne morejo steči,
čeprav boli in zmeraj
mehke duše trznejo
ob novi bolečini,
brez joka.
Besede brišejo nevidni robčki,
lica pobožajo nevidne dlani.
In nočem teme,
hočem da sveti ozvezdje,
da tema bo samo razmak
med množico osvetljenosti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!