DECEMBRSKA NJIVA
Guba odeje pomrznjene*
V besedah
Ki jih ne izležeš
Se skriva
Utripnem še komaj kaj
Ko obme ležeš
In otrdim kot
Decembrska njiva
Trakove verzalk
V vozle mi zvežeš
Z režnji namesto oči
In s sapo od piva
V svetovih pa
Ki jih ti ne dosežeš
Sem še, še
Tako živa
*
Za Kočijažinjo. Tale metafora je njena. Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
Pesmi
- 08. 08. 2008 ob 00:13
- Prebrano 1275 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 580
- Število ocen: 15