Sprehajava se po obrežju,
veter sili v lase, pesek nosi v oči....
..za trenutek zadrhtiš...in jaz te sprašujem.

Vse bi rada vedela, vse o tebi, vse naenkrat in takoj..
Postavljam ti vprašanja, morje vprašanj,
stokrat kaj..tisočkrat kako...kje in še večkrat zakaj.
Ti pa kot, da nič ne slišiš, jih skriješ v svojo dlan...nato razpreš...
Veter jih vzame, morje posrka vase...

Sprehajava se...
Tvoja dlan v moji počiva.
Nato se ustaviš in vprašaš

te nič o meni ne zanima ?

Irena Trček