Dolgo že kličem tvoje ime
ko zgrbljen in nemočen
odet v neprediren plašč tišine
postavam med puščobo zidov
v dlani pa kozarec rdečega vina
da otopi vihar tesnobe v prsih
a ni je kapljice tega sveta
da odžene grenkobo praznih dni
le tvoja dlan to zmore.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!