Poslušam pesnico,

ugaja mi njena poezija

A tokrat jo slišim,

kot bi govorila v hebrejščini

Ne morem je razumeti,

v meni se je razlil hlad

Krhko jajce skrivnosti,

s strahom sem ga opazoval,

ne vedoč, kaj nosi v sebi

Danes se je zlomilo

Žalost

Žalost in jeza se je razlilo

Ne bolečina, jeza je zagrgralo

skozi moje besede

Zagledal sem

predanost,

ki bi lahko plala skozi telo

in bi ga grela,

ga razblinila v žarke vesolja,

polnila bi ga s sanjami,

z glasbo čiste svetlobe

A ne,

jajce je zamrznilo te žarke,

pahnilo je sanje v okove

in glasbo spremenilo v jok

Dih, ki mi je še ostal,

je prešibak,

da bi stopil ostrino kristalov,

zato jeza

Iz nemoči

Iz obupa

Iz brezupa

Milan Novak