Ukradel bi te iz tvojega sveta

ker mojemu preveč manjkaš

te povrnil nazaj v ta majhen dom

kjer sva spisala toliko vrstic življenja

prepojenega s smehom in solzami

in za vse tiste trenutke pred tem

ko sva hrepenela po lastnem domu

ki danes umira v bolečini tišine

ko lačne oči in dlani kličejo po tebi

in v jutrih med zidovi več ne diši

po sveže skuhani kavi izpod tvojih rok

vse na novo rojene noči pa neskončna želja

da v naslednje jutro odpreš najina vrata.

igor žuravlev