Moderna pravljica
V jutru se je napotila
s potovalko v roki usnjeno
in v njej lepo zloženo
zlikano pričakovanje.
V prtljažniku so sanje,
kakor da bi zadrhtele.
Ne bi, ne bi, ne bi smele,
a so vendar zajokale.
Zadaj se ravnic oseka
v mrak večera je stopila
in ob cesti, mračni cesti
so drevesa se sklonila.
Pot pred njo – kot avtocesta!
Zadaj prašen kolovoz,
v belem tam nekje nevesta
in tam zadaj otrok bos …
A v očeh ves svet ujet
in prihodnost tista prava!
Nič več punčka, ki nekoč
zrla v svet je vsa sanjava.
Gosto mrežo pajek tke.
Čas kolovrat v dir priganja
in dekle ni več dekle.
Žena je, ki več ne sanja.
s potovalko v roki usnjeno
in v njej lepo zloženo
zlikano pričakovanje.
V prtljažniku so sanje,
kakor da bi zadrhtele.
Ne bi, ne bi, ne bi smele,
a so vendar zajokale.
Zadaj se ravnic oseka
v mrak večera je stopila
in ob cesti, mračni cesti
so drevesa se sklonila.
Pot pred njo – kot avtocesta!
Zadaj prašen kolovoz,
v belem tam nekje nevesta
in tam zadaj otrok bos …
A v očeh ves svet ujet
in prihodnost tista prava!
Nič več punčka, ki nekoč
zrla v svet je vsa sanjava.
Gosto mrežo pajek tke.
Čas kolovrat v dir priganja
in dekle ni več dekle.
Žena je, ki več ne sanja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 07. 08. 2008 ob 19:28
- Prebrano 927 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 442
- Število ocen: 14
