Öxará, kal za utapljanje
Sesuto sozvedje na boku jeseni
počasi sestavlja se v trde obrobe;
za belo oko ta obora pomeni,
da treba odpreti bo lačne grobove.
Rumeni obronki gozdov presušenih
z rjovenjem vrezujejo znake nespečim,
zatrte hotenosti vil nerojenih
pa trgajo kite rejnicam doječim ...
Do kod sega trda tesnoba negibna,
ko v runah ne vidiš več svojih premikov?
V pepelu je tvoja bleščava brezhibna,
mladenka stoletna! Kolíko zdaj vzklikov
pogoltneš tam v mulju, ko neizogibna
začtrtanost konca ti stre fraze vznikov.
dogajanje -* Islandija, iz sag in zgodovinskih virov:
- obsojene zločinke, detomorilke, čarovnice, krvoskrunke itd. so dolga stoletja utapljali v kalu reke z imenom Öxará, ki teče skozi Thingvellir, kjer je bil vsako leto 14 dni sodni zbor.
3: 54!
uh, hvala za tole! (še nisem videla ...)
morda tvoj komeentar nima zveze z mojim sonetom, ali pa se morda zdi, da nima. To je, samo zdi se !" :)) v bistvu pa pesmi, izgleda, sprožijo mprav neverjetne asociacije ...
če bi bila kakšna Snaefridur v srednjem veku v Thringvellirju takole natrenirana, smrtne obsodbe nad njo (z utopitvijo) sploh ne bi mogli izvršiti ...
LP, lidija
:)
sicer pozor .. to je režiran filmček, ki ga je snemala na dah prijateljica od 'glavnega junaka' tako da gre za montažo .. ne glede na to, da je menda Guillaume Néry izvenzemeljsko bitje, kar dokazuje kaj dela v bazenu
takole sta pa ga snemala http://www.youtube.com/watch?v=EVev5kPZLks
Ritmično in izrazno. Temačno. Do kod sega tesnoba, do mulja, ki golta vzklike? Do tišine, ki ni meditativen zapredek, ampak zadušeno življenje.
Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 03. 09. 2012 ob 23:22
- Prebrano 1345 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 659.91