
jutro z okusom po tebi
noč v kateri ne najdem teme
dnevi namesto svetlobe
ki jih polni meglica
zazrta v jesen
življenje
neenačba
iz katere rešujem neznanke
pocinkana praštevila
v vsakem tunelu je okno v hrib
in vrata v granit
prihodnost se mi izmika v točko
na kateri
že stojim
Hvala Svit, to pa mene odžeja :)
Tole se zdi pa taka, malo trpka, kruta pesem, nič optimistična, pa vendar tako življenjska, se pravi tako realna, pogled brez utvar. Hkrati nobenega jadikovanja, samo opis stanja, tak, močno simboličen in originalen.
Posebno močan je zaključek:
"prihodnost se mi izmika v točko
na kateri
že stojim"
Lp, L
vanredna !!!![]()
hojla, Jure, hvala
saj ostalo sem dodal, da ne bi bil spet haiku :)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Y
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!