pepel
kot črv čebulne muhe
vrta v stratosfero tvojih čustev
grize skozi plasti
dokler se ne srečata
v krču bolečine
hipno se sproži
kot kača
oskruni tvoje meso
strmoglavita
v katranasto noč
brez zvezd je
črna kot kadilčeva pljuča
omahnjena roka
poslednjič otrese cigareto
zarana
bo veter
razpihal pepel
urednica
Poslano:
02. 09. 2012 ob 17:32
Spremenjeno:
02. 09. 2012 ob 19:06
Kot predsmrtno prevrtevanje filma, v katerem se zgodi sinopsis življenja v nekaj trenutkih, kot anatomija razraščajoče bolezni. Surovo zadene, minimalistična, premišljena, prav lahko tudi simbolična. Čestitke,
Ana
Poslano:
02. 09. 2012 ob 18:20
Spremenjeno:
02. 09. 2012 ob 18:21
Če pomislim koliko sem tobačnemu demonu dovolil očrniti moja pljuča, se čudim, da sem še živ, da še nisem pepel.
Zanimiv opis brezno,
čestitke.
Ana hvala, tudi tebi Svit za pozornost.
Upam, da kdo tega ne razume kot antikadilsko propagando. Ker če, se bom žrtvoval, pa si hitro enga prižgal.
:).
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 02. 09. 2012 ob 17:14
- Prebrano 983 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 780.19
- Število ocen: 19