Izbranci so že popadali z ramen boga,

ostajajo tisti, ki so kaj vredni.

Opuščam vsako misel na preživetje.

Odhajam za dušo. Moram jo najti.

Teh stvari ni prav izgubljati.

Izgubljam. Razpadam.

Dekadenca je v zadnji fazi.

Šele sedaj lahko čutim izkriviljene balončke čustev.

V njih ostaja preveč, pritisk je previsok.

Primankuje hlajenja, ker ga nihče ne rabi.

Čik je bil zdravilen, vendar

kolesa ne tečejo več dobro.

Prerezani goltanec se ne pritožuje več nad hrano.

Bruhanje cinizma in žaljivk.

Igra mačke in miši, v kateri ne vem katero vlogo igram.

Rasem in padam hkrati. Jaz zatiskam jamo.

Vanjo odmetavam tiste ostanke, ki dušijo.

Sistematično uničevanje. Umor. Izbira nepokretnega lovca je meso.

Zadnjo kost, ki jo bo glodal taboriščnik je svoje stegno.

Nič ni več svetega, vse je laž. Sence so začele bledet,

zato smo jih prodali v cirkuse, ker se nas ne držijo.

Zakaj nočeš že crknit prekleti človek?!

Evelyn