ker me včasih razjeda dvom
in se porajajo le črne misli
oprosti mi za mojo šibkost
in za besede ki te bolijo
a drobijo me ti sivi zidovi
ta boleča tišina med njimi
in vsa ta prazna jutra
noči ko ležem sam v najino posteljo
neskončni dnevi hrepenenja
ko te oči in dlani zaman iščejo
oprosti mi prosim te
ker včasih izgubim upanje
ko se tema preveč zaleze vame.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!