Raztrgam te, meso, lačna sem zverina.

Iz čaše pijem tvojo kri, namesto vina.

Preučujem tvoje telo, iščem nekaj sladkega.

Bojim se tvojih oči, tebe neznanega.

Poznam te, otroka raja zlaganega.

Učenec si priznanega umetnika,

sam sebe ne poznaš, ujetnika.

Smejem se ko praviš: ˝Spoštujmo svetnika!˝

Zločin je suženjstvo, a obraz lepo se ti blešči.

Mojstrsko si delo, množica vrešči!

Zato raztrgam te! Preneha duše tvoje se ječanje,

volkovi smo, nujno je krvavo klanje!

taja