Zamjensko nebo
prolom i potop
s druge strane neba
nakon što se ispadala
kiša zvijezda pljuskom
što li je ostalo
kad sam zatvorila
kapke suze i zastala
u vjerovanju zarobljena
kako sam sama
pticama osiromašeno perje
za naizgled jutra zlatom
sebe dodirujući
stetoskop prislonjam
na najprozirniji oblak
da me prihvati
jer bilo je bila u transu
kad se sluša
prevoren dah u dan
anemijom u razlazu
opisan krug
rastom krvnih zrnaca
i još samo jednom
želim modričasto
da me napusti
taj strah od praznine
koja me nosi u sebi
Pesem je rahločutna študija samote in posledično praznine, ki nastane v pesniškem subjektu, ki se počuti ujetega vanjo. Rahločutne besedne igre in metafore (iz narave) delujejo v prid pesmi. Še posebej mi je všeč ta del:
stetoskop prislonjam
na najprozirniji oblak
da me prihvati
Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Danja Đokić
- 29. 08. 2012 ob 12:59
- Prebrano 831 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 208.9
- Število ocen: 6