Voda tukaj teče lenobno
in neslišno
kot bi želela prisluhniti
pričakovanju
Kaj misliš
bodo jutri luči bleščeče sijale
ali bodo po tvoji mirni gladini
risale dolge sence
Bo jutri tvoj odsev jasen
ali te bo s svojo hladno sapo
zameglil veter
Moja srečanja z usodo
so ostra in neusmiljena
lastne misli
se mi zajedajo med rebra
Moja gola pljuča
vztrepetajo ob vsakem vdihu
a ne odneham
Brbotajoči piski
spominjajo na gejzirje
polne vročih upov
ki z vsakim novim valom
polepšajo apnenčasto krono
Zato ne odneham
in se veselim dneva
ko si boš to krono
dovolila sprejeti
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!